ponedeljek, 5. september 2011

Ko obujaš stare čase...

Heilla.
Po prejšnem obilnem kosilu se je prav prilegel sprehod. Kot vedno, pse na vrvice in hojca! :D (tkt se še ni vedl da bo ta sprehod takoooo dooooolg :D)
Ja res je, use me boli. Ampak sem se pa tudi nasmejala in zabavala. Spet so bili čudni zvoki :D Prav super se počutim trenutno. :)

Eto še učerajšna obljubljena pesem:

NAJVEČJA ŽELJA

Naj te na nekaj spomnim,
kako lepo nama je bilo,
naj te opomnim,
da pogrešam tvoje dišeče telo.

Se spomniš prvega poljuba,                        
potrebno je bilo veliko spodbude,
nisem verjela da brez tebe je izguba,
kot da živeli bi življenje brez vode.

Se spomniš objemov,
ki sem si jih strašno želela,
in tistih poljubov,
po katerih sem hrepenela.

Trenutki s tabo,
so bili božanski,
brez tebe vse je slabo,
ker dnevi s  teboj so sanjski.

A na koncu,
vse se je zapletlo,
kot zamolkel glas pri padcu,
vse se je razletelo.

Najino prijateljstvo,
najine šale,
vse se je spremenilo v sovraštvo,
vsa povezanost se je razrahljala.

Zdaj na skrivaj te opazujem,
kako se zabavaš,
te občudujem,
kako dobro me pozabljaš.

Jaz pa še vedno trpim,
te hočem preboleti,
vendar samo posledice čutim,
želim si na novo začeti.

Hope you like it. :)






   P.S: Še vedno te čaka najina klopca
na kateri sva redno sedela, jaz pa sem lahko gledala v tvoje modre oči. :$


I'm a little confused without you. :(






Hf* ...nočkoo :*

Ni komentarjev:

Objavite komentar